Staranje in nega kože

V estetski kirurgiji je danes v ospredju holistični pristop obravnave. Tako ima pacient na voljo celoten paket tretmajev, ki ublažijo vidne znake staranja, od standardnega kirurškega posega, neinvazivnih tehnik rejuvenacije, možnosti limfne drenaže in masaže do svetovanja o negi kože in ličenju ter zdravem načinu življenja.

Koža je več kot samo lepa. Koža je osupljiva. Je koža, s katero pridemo na svet in z nami raste, ščiti ostale organe in telo pred strupi in infekcijami ter počne še nešteto drugih osupljivih stvari. Je človekov največji organ in predstavlja petnajst odstotkov njegove telesne teže. Čeprav je koža tako posebna, pa se vseeno postara, postane zgubana, neenakomerno obarvana in groba.

Anatomija in klasifikacija tipov kože

Koža je večplasten organ, ki služi kot zaščitni plašč našemu telesu. Ohranja telesno temperaturo, prenaša čutne informacije iz okolja in nas ščiti pred boleznimi.

Sestavljena je iz treh plasti:

  • epidermis je zunanja plast kože, ki se zamenja vsaka dva tedna;
  • dermis je srednja plast in jo sestavljajo kolagenska vlakna, ki zagotavljajo strukturo in oporo in elastična vlakna;
  • podkožje je najgloblja plast, sestavlja jo maščoba in vezivno tkivo z veliko krvnimi žilami.

Specializirane strukture v dermisu so lojnice, lasni folikli in znojnice. Število in njihova gostota je glede na telesno področje različna. Telesu pomagajo pri celjenju tako, da zagotavljajo nove epitelne celice, ko je koža poškodovana. Koža obraza ima v primerjavi s kožo vratu in prsnega koša teh struktur veliko več. Prav iz tega razloga lahko kožo obraza obdelujemo agresivneje, z globljimi pilingi in laserjem, ki kožo poškodujejo. Enaka stopnja poškodbe na vratu in prsnem košu bi se zacelila težje in kasneje.

Sonce in strupi iz okolja (npr. cigaretni dim) kožo poškodujejo in pospešijo staranje. Čezmerno sončenje ima za posledico hujše mikroskopske spremembe kože. Pomembno se je izogibati dejavnikom, ki pripomorejo k staranju kože. Poleg tega pa se nadaljnjim poškodbam ni nikoli prepozno izogniti, kadilci naj prenehajo kaditi, pri izpostavljanju soncu pa uporabljajte UV-zaščito.

Za starajočo se kožo je značilen degenerativen proces, pri katerem se kolagen v dermisu nadomešča z debelo plastjo neurejenih elastičnih vlaken. S staranjem se postopoma izgublja kožna oporna plast in njena zmožnost natezanja in krčenja. Tudi epidermis je neurejen in zadebeljen z nepravilnimi celicami. Koža ima nenormalno število melanocitov (celic, ki proizvajajo pigment) z neenakomerno razporeditvijo melanina. Normalni celični cikli, ki so prej trajali šest tednov, sedaj trajajo nekaj mesecev, kar vodi v naraščajočo pigmentacijo, gube in hrapave pike. Nekatere celice vsebujejo preveč pigmenta, nekatere pa nobenega, kar pojasnjujejo lise na od sonca poškodovani koži.

Fototipe kože klasificiramo s Fitzpatrickovo tabelo:

Tip Barva UV občutljivost Stopnja zagorelosti
I Bela Zelo občutljiva Vedno opekline in nikoli ne porjavi.
II Bela Zelo občutljiva Vedno opekline, včasih porjavi.
III Bela Občutljiva Včasih opekline in postopno porjavi.
IV Bledo rjavkasta Zmerno občutljiva Minimalna opeklina in lepo porjavi.
V Rjava Minimalna Minimalna opeklina, vedno porjavi.
VI Črna Neobčutljiva Nikoli opekline in globoko porjavi.

Znanje o dejavnikih, ki vplivajo na staranje kože - mehanskih, bioloških in okolskih pa nam omogoča ustvariti učinkovito strategijo, kako se pred njimi obvarovati.

Staranje

Staranje zaradi mehanskih dejavnikov

Obrazni gibi, ki jih ponavljamo, zarišejo v kožo gube, ki se z leti poglabljajo, predvsem na čelu, okoli oči in med obrvmi. Na nastanek gub vpliva tudi nepravilna nega kože, prehitra izguba ali pridobivanje telesne teže, kajenje in uživanje alkohola.

Staranje zaradi bioloških dejavnikov

Staranje je tudi rezultat naravnih sprememb, ki se zgodijo z leti. Koža postane suha zaradi zmanjšane proizvodnje loja, hrapava zaradi manjšega obrata celic in se slabše celi zaradi zmanjšane proizvodnje kolagena in elastina. Te procese telo nadzoruje prek zapletenih povezav med hormoni in celičnimi prenašalci, ki pa v toku let postanejo počasnejše in nekoliko oslabijo.

V pomoč procesom, ki v telesu potekajo, je zdrava prehrana, prehrambeni dodatki in nega, ki kompenzira biološke dejavnike staranja.

Staranje zaradi dejavnikov okolja

Veliko gub nastane tudi zaradi čezmerne izpostavitve kože UV-sevanju, kot posledica pretiranega sončenja oziroma obiskovanja solarijev. UV-sevanje okvari kolagen in elastin, ključni strukturni komponenti zdrave kože, poleg tega pa poškoduje pigmentne celice na način, da pride do čezmerne proizvodnje rjavega pigmenta in pojava temnejših lis.

Onesnaženje, vremenski dejavniki in določeno okolje, v katerem živimo, prav tako vplivajo na način, s katerim se koža odziva na proces staranja. Škodljive učinke UV-sevanja še dodatno poglabljajo spremembe nadmorske višine, vlaga in veter. Prav tako nanjo vplivajo ekstremne vremenske razmere. Povečana proizvodnja loja in znojenje, ki sta posledica pretoplega okolja, povzročata draženje kože in s tem nastanek aken. Slednje sicer izginejo, žal pa to ne velja za brazgotine, ki po njih ostanejo. Prav tako tudi hladno okolje in povečana izguba vlage okvarijo zaščitno plast kože.

Zato je pomembno, da kožo pred škodljivimi učinki UV-sevanja zaščitimo z ustreznimi kremami s filtri UVA in UVB, poleg tega pa mora biti kožna nega prilagojena specifičnemu tipu kože in okoljskim dejavnikom.

Pri obravnavi pacienta sta pomembna tip in tonus kože, njena tekstura in debelina, stopnja okvare zaradi UV-sevanja, globina gub ter povešenost kože zaradi sile težnosti. Glede na to zastavimo program nege in zdravljenja kože. Ker smo v prejšnjih poglavjih opisali vse invazivne kakor tudi neinvazivne metode rejuvenacije, bi se na tem mestu omejili na nego kože in ličenje.

Nega kože

Čeprav z estetskimi posegi zavrtimo čas za nekaj let nazaj, pa s pravilno in redno nego kože končni učinek posega močno povečamo in obdržimo. Poleg osnovne nege našo kožo naredi lepo in napeto zdrava in uravnotežena prehrana, redna vadba, zadosti spanja in izogibanje stresu.

Osnovna nega

Ne glede na tip kože, ki jo imamo (suha, mastna, normalna, mešana), obstajajo štirje osnovni koraki, ki jih pri dnevni negi ne smemo preskočiti:

  • Čiščenje kože - Čiščenje kože je prvi korak k ohranjanju zdrave kože. Le tako se znebimo znoja, maščobe, prahu, ličil in mikroorganizmov. Sredstva za čiščenje kože ne prehajajo globoko v kožo in ne spreminjajo njene strukture. Njihova sestava mora biti tako blaga, da ne odstrani normalnega lipidnega plašča, ki objema kožo. Za čiščenje normalne kože lahko uporabljamo proizvode, ki vsebujejo vitamin C, ureo, saponine in ne spreminjajo normalnega pH-ja kože. Za čiščenje suhe kože so primernejša čistilna mleka z vitaminom E, glicerinom, olji oreškov in semen ter izvlečki rastlin. Kožo čistimo navadno dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, z nežnimi gibi in mlačno vodo.
  • Odstranjevanje odmrlih celic (luščenje) - Z luščenjem odstranimo s kože odmrle celice, s tem pa kožo pomladimo in zabrišemo drobne gubice. Tako negovana koža je videti mlajša in kar zasije. Proizvodi za odstranjevanje odmrlih celic običajno vsebujejo hidroksi kisline, ki še pospešijo proces luščenja, bolje pa se je izogniti proizvodom, ki vsebujejo majhne delce, ki mehansko luščijo kožo, saj ti kožo lahko poškodujejo in jo vzdražijo.
  • Uporaba tonika - S pomočjo tonika kožo še dodatno očistimo ostankov delcev umazanije, poleg tega pa jo tudi nahranimo, osvežimo in napojimo z vlago. Z njim kožo tudi napnemo in zapremo pore. Toniki ne smejo vsebovati alkohola, saj kožo izsuši in vzdraži.
  • Vlaženje kože - Kot celo telo tudi koža potrebuje vlago in hranilne snovi, ki jo ohranjajo zdravo. Zato jo je treba navlažiti z vlažilno kremo, prilagojeno tipu kože, in (čez dan) z visokim zaščitnim faktorjem (SPF več kot 15). Danes obstajajo preparati, ki ohranjajo vlago tudi 24 ur.

Dopolnilna nega kože

Poleg osnovne nege nanašamo na kožo preparate, ki so prilagojeni njenim specifičnim potrebam ― gubam, motnjam pigmentacije, kuperozi, podočnjakom ipd. Proizvodi delujejo sinergično, da zadovoljijo vse esencialne potrebe kože. Tako jo ohranjajo naravno lepo.

Preparati, ki preprečujejo nastanek gub in jih gladijo - Določene učinkovine z različno usmerjenim delovanjem dejansko nekoliko zgladijo drobne gubice na površini kože. Med najbolj učinkovite sestavine, ki jih najdemo v tovrstnih preparatih, štejemo antioksidante ― to so učinkovine, ki nevtralizirajo delovanje prostih radikalov, ki povzročajo okvare celične membrane, DNA in kolagena ter s tem nastanek gub. Z nanašanjem antioksidantov tako okrepimo naravne zaščitne mehanizme kože. V kremah torej iščemo vitamin C in E, alfa lipoično kislino, sojine izoflavone, ekstrakte zelenega in belega čaja, ekstrakte pešk grenivke, niacinamide in koencim Q10.

  • Vitamin C je v vodi topen antioksidant, ki ga najdemo v mnogih kremah. Ko ga nanesemo na kožo, ne samo, da nevtralizira proste radikale, pač pa tudi stimulira sintezo kolagena, zavira sintezo elastina in pigmenta, izboljša delovanje epidermalne zaščite in ima protivnetno delovanje.
  • Alfahidroksi kisline so derivati sadnih in mlečnih sladkorjev. Najbolj uporabljani sta glikolna in mlečna kislina, predvsem zaradi zmožnosti penetracije kože. Uporaba sadnih kislin sega nazaj, v preteklost, ko se je njihovih ugodnih lastnosti posluževala tudi Kleopatra, znana po svoji lepoti, ko se je kopala v mleku in tako svojo kožo ohranjala lepo in mlado. Mleko je namreč vir mlečne kisline, ki poleg glikolne kisline, ki je derivat trsnega sladkorja, blaži znake fotostaranja, motenj pigmentacije ter povečuje v dermisu sintezo kolagena in hialuronske kisline ter omogoča hitro epidermolizo in s tem luščenje povrhnjice. Koža tako postane gladka in nekoliko svetlejša, drobne gubice pa izginejo.
  • Nanopartikle so zelo majhni delci, ki s sabo prenašajo določene ugodne sestavine in prehajajo tudi v dermis, za razliko od ostalih preparatov, ki pridejo samo do dermoepidermalnega stika.

Preparati, ki svetlijo kožo - Izvor temnih peg in lis je v melanocitih, pigmentnih celicah, ki pod vplivom svetlobe oddajajo melanin, temen pigment, ki kožo ščiti in krepi njeno odpornost proti ultravijoličnim žarkom in od katerega je odvisna hitrost in stopnja porjavelosti. Toda melanociti lahko zaradi hormonskih sprememb, denimo nosečnosti, nekaterih zdravil ali staranja kože, povzročijo nehomogeno pigmentacijo oziroma neenakomerno kopičenje melanina in s tem nastanka peg in temnih lis.

V kozmetičnih preparatih, ki so v prosti prodaji in naj bi te lise nekoliko posvetlili, najdemo predvsem aktivne rastlinske učinkovine, denimo izvleček murve, limone ali rmana in zaščitne svetlobne filtre. Običajno pa je teh za učinkovito posvetlitev lis premalo oziroma je njihovo delovanje prešibko, zato je priporočljivo beljenje lis s preparati, ki jih predpiše dermatolog (kombinacija kortikosteroida, tretinoina in hidrokinona, azleinska kislina, kojoic kislina itd.) oziroma plastičen kirurg, ki kombinira terapijo IPL-laserja in belilnega sredstva, kot je denimo Cosmelan (kombinacija azleinske kisline, kojoic kisline, fitične kisline, retinol palmitata in vitamina C), ki trenutno velja za enega najučinkovitejših preparatov za odstranjevanje neželene pigmentacije. Uporaba laserjev z večjo energijo za odstranjevanje pigmentnih lis ni primerna, saj jih lahko še dodatno potemni oziroma povzroči nastanek novih, predvsem pri ženskah s temnejšim odtenkom kože.

Preparati, ki okrepijo stene žil - Preparati, ki okrepijo stene žil, blažijo kuperozo oziroma kožo z razširjenimi krvnimi žilami, ki nastanejo zaradi ohlapnega vezivnega tkiva. Vzrok je največkrat genetski, pojav pa še pospešijo pretirano uživanje alkohola, izpostavljanje temperaturnim spremembam, pretirano sončenje in uporaba agresivnih kozmetičnih izdelkov. Kozmetična sredstva vsebujejo rastlinske učinkovine, kot je na primer nepozebnik ali izvleček ginka in divjega kostanja, ki ožijo krvne žile in pospešujejo pritok krvi v kapilare. Tovrstna sredstva delujejo preventivno, lahko pa z redno nego omilimo že nastalo rdečico, katero trajno odpravijo dermatologi in kirurgi s sklerozacijo ali laserjem.

Poleg osnovne in dopolnilne dnevne nege k lepi koži pripomorejo tudi obiski kozmetičarke, ki jo očisti komedonov, zdravi blage oblike mozoljavosti in koži omogoči nadaljnjo nego, ki je ne moremo izvajati doma. Hujše oblike mozoljavosti, dermatitisi in ostale bolezni kože seveda zahtevajo obisk pri dermatologu.

Zaščita kože

Redna, vsakodnevna zaščita pred sončnimi žarki je ključna pri ohranjanju zdrave, napete in mladostne kože. Pomembno je, da z njo začnete že v mladih letih, saj se škodljivi učinki nalagajo in seštevajo. Zagorela koža je sicer lepa, vendar je v bistvu to način, ko se telo poskuša ubraniti opeklin. Koža je na mestih, kjer še ni bila opečena (na primer na stegnih) bolj gladka, enakomerno pigmentirana in na pogled mlajša. Sonce oziroma UV-sevanje povzroča fotostaranje, ki je poleg dejavnikov dednosti najmočnejši dejavnik staranja. Koža ob čezmernem izpostavljanju soncu postane atrofična, lisasta, zgubana, neelastična in usnjata.

Zato je zelo pomembno, da uporabljamo kreme z visokimi zaščitnimi faktorji, pokrivala in očala z UV-zaščito ter se seveda izogibamo soncu v urah, ko je sevanje najmočnejše.

Prehrana in nadomestki

Koža je odraz našega načina življenja in izbire. Vse, kar vnašamo v telo, močno vpliva na barvo in teksturo kože in tudi na naše počutje. Naši koži najbolj ugodimo z zadostnimi količinami tekočine, uravnoteženo prehrano in s prehrambenimi dodatki.

  • Voda in napitki - Voda je ključnega pomena v našem življenju. Je univerzalno topilo, pomaga pri prebavi in absorbciji hrane, prenaša hranila in kisik do sleherne celice v telesu, medtem ko izpira strupe in druge odpadne produkte. Glede na to, da je koža sestavljena iz 75 % vode, je logično, da je njen zadostni vnos nujen, da tudi koži zagotovimo zadostno količino vlage. Vsak dan naj bi spili vsaj dva litra vode oziroma tekočine, kamor pa ne prištevamo pravega čaja in kave, ki delujeta kot diuretik in telo dodatno osiromašita vode.
  • Uravnotežena prehrana - Dnevno naj bi si privoščili en do dva proteinska obroka, saj so proteini nujni za rast in obnovo vezivnega tkiva v koži, poleg mesa pa je treba zagotoviti zadosten vnos svežega sadja in zelenjave, ki telo oskrbi s prepotrebnimi vitamini in minerali, ki dodatno pomladijo kožo tako, da pomagajo v procesih gradnje in poprave celic. Veliko raziskav kaže, da vitamini, kot so A,C in E ter minerali, kot so selen in cink zavirajo razgradnjo elastina in kolagena. Ne smemo se povsem izogniti maščobam, predvsem so pomembne esencialne maščobe, kot sta linolna in linolenska, ki ju vsebujejo hladno stiskano oljčno olje in semenska olja. Paziti pa moramo pri sladkorju in soli, katerima se seveda ne moremo izogniti, vendar ju lahko omejimo.
  • Prehrambeni dodatki - Prehrambeni dodatki zavirajo staranje; k njim prištevamo določene vitamine (A, C in E, B12, folna kislina), minerale (selen), aminokisline (arginin, glutamin, ornitin itd.) in druge snovi (piknogenol, lutein, glutation, idobenon itd.), ki v večji ali manjši meri predvsem lovijo in nevtralizirajo proste radikale, zato jim pravimo antioksidanti, oziroma vplivajo na hormonsko os sproščanja rastnega hormona. Kako so pri tem uspešni, je precej relativno in trenutno predmet mnogih raziskav, ki potekajo v želji, da najdemo pravo snov, ki nas bi ohranjala dolgo žive in mlade.

Telesna vadba in dihanje

Z redno telesno vadbo in pravilnim dihanjem omogočamo koži dobro prekrvavitev, s tem pa tudi preskrbo s kisikom in hranili, ki jo ohranjajo napeto in mlado. Poleg tega se med vadbo sproščajo endorfini - telesu lastni opijati, zaradi katerih se počutimo srečni in se tako upiramo vsakodnevnemu stresu. Z vadbo naj bi se ukvarjali vsaj trikrat tedensko, še bolje pa vsak dan, po trideset minut. Zadostuje že redna hitra hoja.

Spanje in upiranje stresu

Spanec je vitalnega pomena za preživetje vsakega bitja. Poleg tega med spanjem potekajo tudi procesi poprave tkiv in celic telesa in s tem tudi kože. Spanec naj bi trajal sedem do osem ur, saj le tako omogočimo vse faze spanca in se zbudimo sveži in spočiti.

Ličenje

Uporaba pudra, rdečil za ustnice, senčil za veke, barv za lase in drugih najrazličnejših lepotil je stara vsaj toliko kot egipčanska civilizacija. Stari Egipčani so bili z ličenjem kar malce obsedeni. Tako moški kot ženske so po naravi velike in črne oči še dodatno poudarjali; populjene obrvi so nadomestili z dolgim, skrbno izrisanim lokom. Veke so osenčili z zelenim antimonovim prahom in jih obrobili s črnim črtalom. K temnim lasem in očem so pristajala rahlo rdeča lica, ki so si jih Egipčanke pričarale s pomočjo rdečkaste okre.

Ličenje se je skozi čas sicer spreminjalo, vseeno pa ohranilo osnovno paleto barv; belo za polt, črno za oči in seveda rdečo za ustnice.Ličenje je umetnost poigravanja barv in senc. Obraz je kot platno, na katerega nanašamo ličila, ki so orodje, s katerim poudarimo lepo in prikrijemo, kar si želimo skriti.

S spretnim ličenjem ne popravimo samo drobnih pomanjkljivosti, kot so majhne oči ali pretanke ustnice, pač pa tudi učinkovito prekrijemo celo modrice in brazgotine, ki so posledice kirurških posegov, strij, razširjenih kapilar in tetoviranja.

Seveda je osnova lepa in negovana koža, ličenje pa je nadgradnja, s katero zasijemo in poudarimo ženstvenost.